Avtor: Tatjana Pregl Kobe funkcija: kustosinja razstave Tatjana Pregl Kobe

»Njena monografija, prvi celoviti pregled slovenske knjižne ilustracije do leta 1979, predstavlja temeljno delo in izhodišče za nadaljnje raziskave na tem polju umetnosti«

»Njena monografija, prvi celoviti pregled slovenske knjižne ilustracije do leta 1979, predstavlja temeljno delo in izhodišče za nadaljnje raziskave na tem polju umetnosti«

»Njena monografija, prvi celoviti pregled slovenske knjižne ilustracije do leta 1979, predstavlja temeljno delo in izhodišče za nadaljnje raziskave na tem polju umetnosti.«

»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin nerazložljivo mističen in pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren.«

»Tisti, ki so priča tej lepoti (svetlobnega sija, kot bi se izvil iz globin človekove duše), vedo, da je zrasla iz tišine, samote in zbranosti.«

»Včasih je dovolj en sam pogled, ki v razprti goloti odkrije daritev stvarstva in je hkrati zanosni minuciózni spev bivanju, izpet z najtanjšim sijem, imaginarnim snom, ki gnezdi v prikritem pogledu.«

»Ciuha pred nastajanjem vsake nove podobe nabit z intelektualno ustvarjalno energijo in razumsko osredotočen na poglabljanje bistvenega.«

»21 mesecev, ki jih je Ciuha opisal v obsežni dnevniškopotopisni knjigi Okameneli smehljaj, je pustilo velik pečat v njegovi umetnosti.«

»Ciuha je opisal v obsežni dnevniškopotopisni knjigi Okameneli smehljaj.«

»Dela so predstavljena na način, ki bi bil všeč umetniku v njegovih pariško boemskih dneh.«

»21 mesecev, ki jih je Ciuha opisal v obsežni dnevniškopotopisni knjigi Okameneli smehljaj.«

»Razpon likovnih rešitev Zavadlav je zelo velik.«

»Pri zgodbi, ki pretanjeno, a hkrati z značilnim avtorjevim humorjem spregovori o temnih in tako človeških občutkih nemoči, s spontano risbo mojstrsko sledila pisateljevim absurdnim domislicam.«

»S knjigo Pesmice za najmanjši žep pa sta pesnica Andreja Borin in ilustratorka Ana Zavadlav ustvarili majhno mojstrovino o pomembnih človeških spoznanjih.«

»Ilustrator, slikar, grafik in oblikovalec Tomaž Kržišnik je študiral v Varšavi na Akademiji lepih umetnosti.«

»izbrane fotografije ne igrajo le na karto mističnosti svetlobe podob in perfektnosti kompozicij, temveč gradijo na vznemirljivem soočanju različnih pripovedi.«

»V tem pogledu je, tako kot razstavljene fotografije, svet podoben pravljici, prizorišču intimnega vpogleda v različne prostore Ljubljane, ki tako postaja privlačno, skrivnostno in vznemirljivo povedno za vsakega gledalca.«

»Ilustrirala je več kot sto knjig in bila za svoje delo večkrat nagrajena, dvakrat tudi z Levstikovo nagrado.«

»Risba z udarno preobrazbo naravnih obrisov, čemur je bil zvest vsa leta ustvarjanja.«

»Sprva je Ive Šubic deloval večinoma v črno-beli tehniki perorisbe, pozneje pa je v barvnih ilustracijah uporabljal tehniko gvaša.«

»Ilustrirala je več kot sto knjig in bila za svoje delo večkrat nagrajena.«

»Risba z udarno preobrazbo naravnih obrisov.«

»Ustvarjal je obsežen ilustratorski opus, ki je pomemben za razvoj te likovne zvrsti na Slovenskem.«

»Če ne povem resnice o sebi, je ne morem povedati o drugih.«

»Še vedno sem vidna, resnična in živa. / strast se še ni osula. / zardela od ljubljenja / vonjam cvetlični prah, ki lebdi na ramenih / upognjene trave.«

»Nikoli nisem sama, niti v temnem tunelu niti onkraj noči. Ker je z menoj in v meni pesem. In mi vladajo čustva.«

»Ni lahko biti edini pisan cvet / na vrtu belih rož. / vedno sama s seboj. / nenehno osredotočena na bistvo stvari …«

»Druga svetovna vojna je mater strašno zaznamovala. Njena generacija je bila nadčloveško pogumna in pokončna.«

»Nekaj svežega in nepričakovanega se zgodi z vzporedno predstavitvijo fotografij dveh umetnic, Maje Šivec in Nataše Segulin, ki sicer intimno ustvarjata vsaka zase, prva s pripravo v ateljeju, druga spontano na različnih krajih sveta.«

»Rojstvo, ljubezen, smrt. Ob vseh teh fotografijah, ki s simboliko dominirajoče svetlobe ne pričajo o koncu, temveč o trajanju, prihodnosti in življenju, švigajo leta, se množijo spoznanja.«